Zgodovina društva
Zgodovina kulturnega društva 'Zora' Ravne sega v poletje leta 1921. Takrat se je namreč ustanovilo slovensko prosvetno društvo 'Zora'. O datumu ustanovitve govori tudi poročilo, ki ga podaja revizor Goriške prosvetne zveze v svojem glasilu ''Naš čolnič'' št. 9, iz leta 1924. V poročilu navaja, da je bilo ustanovljeno novembra 1921, kar pa ne bo držalo popolnoma, saj je v poročilu omenjen tudi Urh Bevk, ki pa je bil ubit 30. oktobra tega leta.
Kmalu po ustanovitvi je bilo iz Ljubljane pritihotapljenih okrog 140 knjig, s katerimi se je ustanovila društvena knjižnica.
Prva uprizorjena igra društva se je zgodila 18. junija 1922. Uprizorili so veseloigo Tri sestre.
Društva, ki so bila včlanjena v Goriško prosvetno društvo so objavljale dopise v svojem glasilu. Ravno iz teh dopisov je razvidno, da je italijanski fašizem takoj po prihodu na oblast začel s političnim pritiskom na slovenska društva in na Slovence nasploh. Tudi društvo Zora ni bilo izjema. Tajnik društva namreč poroča revizorju, da so prenehali s petjem, ker se boji da bi Italijani ukinili društvo.
Druga društvena prireditev je bila organizirana v maju leta 1925. Uprizorili so enodejanko Kje je meja pisatelja Franceta Bevka in Ivana Časnika Pogodba. Na binkoštni ponedeljek so celoten program ponovili.
Zadnjo društveno prireditev je Slovensko prosvetno društvo 'Zora' v Ravnah priredilo 4. julija 1926. Osrednja točka je bila šaloigra Davek na samce. Celoten program pa je bil:
- Pozdrav
- Nekje na Francoskem (pesem E. Adamič)
- Zviti Jaka (kuplet)
- Sonce čez hribe (pesem, Ferjančič)
- Blagor krotkim (slika s petjem)
- Plenice (pesem, Ferjančič)
- Davek na samce (šaloigra v treh dejanjih)
To je bila zadnja prireditev organizirana pod Italijo. Društvo je bilo ukinjeno leta 1927 pod pretvezo, da se je župnik Mozetič javno izjavil, da fašizem zatira prosvetna društva in njihovo delo. Zaradi tega je bil pod policijskim nadzorom za dobo 5 let.
Pobuda za obnovitev leta 1927 ukinjenega društva, je bila načelno dana že v programu OF. Ko je bila ta organizacija leta 1942 ustanovljena tudi v Ravnah, so člani odbora OF aktivno budili narodno zavest s tem, da so jim tolmačili, česa vsega smo bili oropani za časa italijanske okupacije.
Po razpadu Italije so partizanske enote po vaseh prirejale mitinge. Na njih je vedno sodelovala tudi vaška mladina. Po ustanovitvi igralske skupine IX. Korpusa je le ta v Ravnah priredila svojo prvo predstavo že 1. februarja 1944. Kasneje je bilo teh predstav še več.
Po vojni se je društvo spet obnovilo. Dne 14. februarja 1946 se je vršil ustanovni občni zbor prosvetnega društva, ki je bilo ob tej priložnosti obnovljeno pod imenom 'Zora'. Prvi kulturni nastop društva se je zgodil 3. marca 1946 v sodelovanju prosvetnih društev Orehek, Jesenica, Zakriž. V sezoni 46-47 so si vaščani zadali nalogo, da elektrificirajo vas. To delo je zahtevalo mnogo truda in požrtvovalnosti. Razumljivo je, da v tej sezoni, kakor tudi v sezoni 47-48 ni bilo nobene uprizorizve ali nastopa.
Januarja 1950 so na seji upravnega odbora sprejeli sklep, da morajo takoj pričeti s pripravami na uprizoritev kaksnega dramskega dela. Izbrali so besedilo Vladimirja Kosema Morje. S to igro si je društvo zelo opomoglo, saj je bilo obiskovalcev veliko. Tako so ves denar od vstopnine, srečolova, plesa in prodaje hrane ter pijače dobili v njihovo blagajno.
6. maja leta 1953 so v društvu uprizorili Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi, leta 1957 pa Jurčičevo dramo Domen. Ob prireditvah so po vaseh razposlali plakate, ki so bili izdelani ročno. Izdelani so bili prav mojstersko, saj se je že iz plakatov videlo, kakšna je vsebina igre. Pri Kralju na Betajnovi je bila na plakatu vas, med katero velik mož razteza grabežljive roke.
Ob 1. maju leta 1956 je pevski zbor sodeloval pri nastopu vseh pevskih zborov Cerkljanske pred občinsko zgradbo v Cerknem.
Leta 1959 je društvo uprizorilo Vošnjakovo Lepo Vido. Dramo je uspešno režirala takratna učiteljica . Otroško igro so ob zaključku šolskega leta 60-61 uprizorili otroci.
Leta 1962 je bila uprizorjena mladinska igra Oliver Twist. Naslednje leto pa je bila uprizorjena otroška igra Kekec in Mojca, šolski otroci so odigrali Gogoljevo mladinsko igro Jurček, za zaključek šolskega leta. Leta 1968 so člani društva zelo uspašno odigrali ljudsko igro Dekle iz Trente. 15. junija 1969 pa so člani naštudirali ljudsko igro Krapi.
Ves ta čas obstoja društva so člani čutili veliko pomanjkanje dvorane. V takratnih razmerah na dvorano še pomisliti niso upali. Splošna politična kampanija o gradnji zadružnih domov se je kmalu polegla in zamrla. Pričakovali so namreč, da bo zgrajena dvorana za društvene prireditve.
Pogoji za delovanje društva, kjer so imeli dvorano, so bili povsem drugačni. Vendar pa so imela vaška društva v nečem prednost. Pri pripravah na prireditvah je sodelovala večina članov in ne le igralci. Vsak je bil zadolžen za določeno nalogo. Tako delo je družilo ljudi.
Česar v povojnih letih še misliti niso mogli, je uspelo mlajši generaciji. V 70. letih je z mnogimi napori vseh vaščanov in z družbeno pomočjo tudi KUD 'Zora' v Ravnah zgradilo svoj Kulturni dom.
Vsa zgodovinska dejstva in večino slik je pobranih iz knjige posvečeni vasi Ravne pri Cerknem; Viktor Prezelj: Moje Ravne.
